V tem prispevku spoznamo Ysebranda Landfrieda, obubožanega viteza in križarja iz trinajstega stoletja. Lik je ustvaril Noah Hackl za zgodovinsko igranje vlog v živo, pri čemer so ga med drugim navdihnile Morganova biblija in zgodbe o križarskih vojnah. Njegova življenjska zgodba vodi od mladosti, polne viteških idealov, do krute resničnosti albižanske križarske vojne. Noah opiše tudi oblačila, orožje in opremo, s katerimi Ysebrand zaživi.
Noahova zgodba:
Padli križar Ysebrand
Moj lik je obubožani vitez in križar Ysebrand Landfried iz 13. stoletja. Ustvaril sem ga, da bi nekoč sodeloval pri zgodovinskem igranju vlog v živo. Še posebej me je navdihnila Morganova biblija, znana tudi kot Križarska ali Maciejowskijeva biblija. Križarske vojne so me navduševale že od otroštva, tako zaradi Križarske vojne v kavbojkah kot filma Nebeško kraljestvo Ridleyja Scotta. Morda to niso zgodovinsko najtočnejši viri, a zgodbe so burile mojo domišljijo. Pozneje sem spoznal različne križarske pohode, ki niso vodili le v Sveto deželo, temveč so potekali tudi drugod po Evropi, na primer na vzhodu, v baltskih deželah. Tam so se vitezi Nemškega viteškega reda borili proti zadnjim evropskim »poganom«. In seveda na jugu Francije, kjer so bili katari iztrebljeni po ukazu spornega papeža Inocenca III. To je mračna doba in zato zanimiva za ustvarjanje lika.
Moji viri navdiha
Ysebrand je odraščal na zahodu Svetega rimskega cesarstva ob koncu 12. stoletja ob številnih zgodbah o uspešnih in manj uspešnih križarskih pohodih v Sveto deželo. Glavo so mu polnile podobe skrivnostnih vzhodnih krajev, kjer bi lahko postal junak. Predstavljam si, da se je že videl plezati čez jeruzalemsko obzidje kot vitezi prve križarske vojne. Kot najmlajšemu sinu številčne družine bogatega plemiča mu je bilo seveda namenjeno duhovništvo. A njegova bistra mati je že zdavnaj opazila, da nerodni in pustolovski Ysebrand ni ustvarjen za to. Zahvaljujoč njej je postal paž na dvoru enega od vazalov Oda III., burgundskega vojvode. Pokazal se je v najboljši luči in postal oproda viteza Roberta Lamarcka. Ravno pravi čas, saj se je začenjala prva albižanska križarska vojna.
Ta pohod je vodil papeški legat Arnaud Aumury, Odo III. pa se je s spremstvom odpravil dokončno spreobrniti ali ubiti odpadniške katare. Ysebrand si je želel le dokazati se na križarskem pohodu. Čeprav ta ni vodil v Jeruzalem, je bil po papeževem mnenju enako pomemben. Vendar ni postal častna in vznemirljiva pustolovščina, na katero je upal. Ko je križarska vojska oblegala Béziers in prebivalci niso hoteli izročiti katarov, so pobili vse moške, ženske in otroke v mestu. Pripovedujejo, da je papeški odposlanec Amaury vojaku na vprašanje, kako ločiti katoličane od katarov, odgovoril: »Pobijte vse. Bog bo prepoznal svoje.« Ta pravi pekel na zemlji uniči Ysebrandove predstave o viteštvu, ko mora Lamarcku slediti v popoln pokol. Po dolgih letih služenja Lamarcku do njegove smrti pri obleganju Toulousa je bil Ysebrand povzdignjen v viteza, a naziv mu ni več nič pomenil. Zmeden glede svojega viteštva in obubožan zaradi razuzdanosti ter pijančevanja tava po Evropi in išče cilj.
Vitez Ysebrand s svojim mečem (Hartmut znamke Mytholon) in čelado Templars Enclosed Helmet. Oblečen je v gambeson, nogavice in braies, pod čelado pa ima verižno kapuco. Pas ni povsem zgodovinsko točen, a bo zadostoval, dokler ne kupim srednjeveškega usnjenega pasu pri Celtic Webmerchant.
Kako se bo nadaljevala usoda svežega, a razočaranega viteza Ysebranda? Bo postal hladen plačanec v prihodnjih vojnah ali časten vitez, ki ščiti nedolžne? Bo odložil orožje in izbral pošteno življenje delavca ali se podal med razbojnike ter ogrožal poti po Franciji? Kdo ve…
Pustite komentar